• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obóčje1 -a s (ọ̑) star. 

  1. 1. obok: okensko obočje / sonce je stalo sredi obočja neba, nebesnega oboka
  2. 2. boki: ženska je širokega obočja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek