odblèsk tudi odblésk -éska (ȅ ẹ́; ẹ̑knjiž. 

  1. 1. močen odsev: odblesk luči v vodi / ekspr. odblesk groze v njenih očeh izraz, odraz
  2. 2. svetloba, sij: odblesk ognja, sonca / srebrn odblesk morja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek