oksidírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

  1. 1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
  2. 2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo

oksidírati se kem. oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo

oksidíran -a -o 
  1. 1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina
  2. 2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek