1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:sodelavci mu oporekajo; nihče mu ni oporekal; glasno, odločno oporekati / oporekati resničnosti izjave, trditvi / prišel sem dovolj zgodaj, mu je oporekal
2. publ. zanikovati, ne priznavati:oporekati veljavnost listine; nekateri so hoteli oporekati vlogo partije
3. star. preklicevati, zanikovati:oporekati svojo prejšnjo trditev; s tem oporekam, kar sem rekel ● redko oporeka ji, da premalo dela očita; publ. temu predlogu ni kaj oporekati je dober, primeren; publ. ni mogoče oporekati, da je ta pobuda slaba trditi, reči
Dostopnost