• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

orákelj -klja m (á) 

  1. 1. pri starih Rimljanih preročišče: oditi v orakelj / delfski orakelj // prerokba: razvozlati orakelj; njegove besede so zvenele kot orakelj
  2. 2. knjiž. prerok: bil je pravi pesniški orakelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek