• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ostúda -e ž (ȗ) knjiž. 

  1. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude
  2. 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala
  3. 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek