osúpljati -am nedov. (ú) nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: hiša ga je osupljala s svojo razkošnostjo; nova odkritja ga vedno znova osupljajo
 
publ. podatek, da se je večina diplomantov zaposlila v tujini, osuplja vznemirja, skrbi

osupljajóč -a -e: občinstvo je navdušila osupljajoča izrazna moč igralcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek