oznáka -e ž (ȃ) 

  1. 1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; upoštevati oznake na cestah / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen // navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
  2. 2. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
  3. 3. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
    ● 
    knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
    ♦ 
    elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek