ozráčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje
 
kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek