pacáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
  2. 2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
  3. 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
  4. 4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta // nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
    ● 
    pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika

pacáti se ekspr. biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek