páren-rna -o prid. (ȃ) ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
 
kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka

párno prisl.: kosti so v telesu večinoma parno razvrščene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek