pastír -ja (í) 

  1. 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir
     
    knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
     
    agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok
  2. 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja
  3. 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek