pléntati -am nedov. (ẹ̑star. 

  1. 1. izražati jezo, nejevoljo nad kom: plental je nad vsemi; plentati in bentiti / kot kletvica bes te plentaj
  2. 2. nespametno, nepremišljeno govoriti: o njem je plentala same neumnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek