podólgem in po dólgem [u̯gprisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo

  1. a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez
  2. b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako
     
    ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid.



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek