popíti -píjem dov. (í) 

  1. 1. končati pitje: pojesti in popiti // s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra // s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina
     
    preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače
  2. 2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi
  3. 3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano

popít -a -o: popito vino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek