povéstnica -e ž (ẹ̑zastar. 

  1. 1. zgodovina: zanima ga slovanska povestnica / on je živa povestnica domačega kraja
  2. 2. zgodovinski kraj, prizorišče: obiskal je povestnico znane bitke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek