pozlatíti -ím dov., pozlátil (ī í) prekriti s tanko plastjo zlata: pozlatiti bronast kipec; pozlatiti uro // ekspr. narediti kaj po barvi podobno zlatu: jesen pozlati gozd, vinograd; sonce je pozlatilo vrhove gor; žita so se že pozlatila
 
ekspr. s svojim smehom vse pozlati naredi lepo, prijetno

pozlačèn -êna -o: pozlačen okvir; strop v dvorani je pozlačen; pozlačena medalja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek