• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pražíljka -e ž (ȋ) nar. 

  1. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko
  2. 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek