• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

préčiti -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg
    ♦     alp. prečiti plaz, steno
  2. 2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek