predíren -rna -o prid. (ī) 

  1. 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast
  2. 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje
  3. 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi
  4. 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči
  5. 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina
  6. 6. knjiž. prodoren: prediren mislec

predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek