premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega:premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam:premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti:da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga:premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati:tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
premóten -a -o:marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
Dostopnost