priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 

  1. 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje
  2. 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma

priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek