pripetíti se -ím se dov., pripétil se (ī í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zakleniti
● ekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari
Dostopnost
Dostopnost