punčè -éta (ȅ ẹ́ekspr. 

  1. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče
  2. 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek