1. ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri:potegniti ravno črto; stati v ravni vrsti; cesta je ravna, brez ovinkov / ravna drevesa / pred njim se je razprostiral raven svet, travnik; ravne ploskve; tla so popolnoma ravna brez vboklin ali izboklin; morje je bilo ravno kot miza / ravni lasje lasje, ki niso kodrasti, skodrani // ki je tak zaradi svojega namena:raven nož; dleto mora biti ravno // ki ima naravno, pravilno obliko:ima ravne noge; bil je raven kot jelka, sveča / ima grški, raven nos nos v isti črti s čelom
2. zastar. enak, enakovreden:najina položaja sta ravna; ni jima raven / ni ji ravna po lepoti
3. zastar. dosleden, načelen:je vzkipljiv, a raven človek / ima raven značaj
4. zastar. sod, paren:ravne in neravne hišne številke ♦ arhit. ravna streha streha, ki je vodoravna ali nagnjena za manj kot šest stopinj; fiz. ravno zrcalo gladka ravna ploskev, ki odbija vpadajoče valovanje; geom. ravna ploskev ravnina ali del ravnine; jur. sorodniki v ravni črti sorodniki, ki neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; min. ravni prelom prelom, pri katerem je ploskev zaradi enake debeline posameznih zrn ravna, gladka; teh. ravno ozobje ozobje, pri katerem so zobje ravni; ravno steklo; vet. ravna glava glava s čelom in nosnim grebenom v isti ravnini; zool. ravno vretence vretence, ki je spredaj in zadaj ravno
rávno tudi ravnó prisl.:ravno se držati, hoditi; ravno potegnjena črta; sam.: hiša stoji na ravnem