1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu:redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več:burja razganja meglo
2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade:led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek:jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z odizraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik:razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo
Dostopnost