razglasíti -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á)
1. uradno sporočiti javnosti:razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem:novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila
2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne
a) obstajati, potekati:razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko
b) veljati:razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z zauradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv:razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park
3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev:dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega
4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z zaizraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga:kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično
5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe:birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise
6. zastar. objaviti:pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo ♦ jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika
razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o
1. deležnik od razglasiti:bila je razglašena za najboljšo športnico leta
2. knjiž. znan, slaven:igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
3. knjiž. razvpit:v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
Dostopnost