1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka:odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav., ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje
2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka:v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju
3. razkošnost:presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja
4. razkošna oprema, razkošni predmeti:stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje
5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina:svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las
Dostopnost