razmótati -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 

  1. 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi
     
    ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili
  2. 2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek