razpoložíti -ím dov., razpolóžil (ī í) 

  1. 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo
  2. 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi

razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi

razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 
  1. 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro
  2. 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen
    ● 
    ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek