rédčenje -a (ẹ́) glagolnik od redčiti: redčenje beleža / redčenje sadik / redčenje gozda / ekspr. redčenje avtobusov manjšanje števila avtobusov na določeni liniji
 
gozd. izbiralno, odbiralno redčenje; nizko pri katerem se seka zlasti nižje drevje, visoko redčenje pri katerem se seka zlasti višje drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek