reliéfen -fna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete
     
    geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične
  2. 2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja; podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna

reliéfno prisl.: reliefno razgibana pokrajina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek