samévati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena
  2. 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva
  3. 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski

samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek