sanatórij -a (ọ́) 

  1. 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih
  2. 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani

Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek