• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sebíčen -čna -o prid., sebíčnejši (ī) ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje

sebíčno prisl.: sebično vzgojeni otroci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek