sláp -a stil. -ú m, mn. slapóvi stil. slápi (ȃ) 

  1. 1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča: slap buči, šumi; slap pada v globino; vznožje slapa; lasje so se ji kot slap razlili preko ramen / reka dere čez skale v brzicah in slapovih
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovi isker / slap luči, svetlobe / na oknih so bili slapovi rož; pren. slap misli, vprašanj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek