slúžen -žna -o prid. (ú ūzastar. 

  1. 1. ki služi: služni ljudje
  2. 2. uslužen, ustrežljiv: hiter in služen pisar
    ● 
    zastar. vaščani so bili služni turjaškemu grofu podložni; zastar. to znanje vam bo še služno koristno
    ♦ 
    jur. služno zemljišče služeče zemljišče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek