speciálka tudi špeciálka -e ž (ȃ) 

  1. 1. geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka
  2. 2. žarg., avt. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek