sprémen -mna -o prid. (ẹ̑) ki spremlja kaj, navadno

  1. a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke
  2. b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine
    ● 
    spremna četa spremljevalna četa
    ♦ 
    adm. spremni dopis; lingv. spremni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor; žel. potni listi in druge spremne listine vlakov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek