• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

storílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec
● ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil
♦ jur. storilec kaznivega dejanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek