• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

storílka -e [lkinu̯k] ž (ȋ) ženska oblika od storilec: kaznovati storilko; krajo so odkrili in storilko zaprli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek