• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stóžnik -a m (ọ̑) nar. gorenjsko steber (pri kozolcu): kozolec s hrastovimi stožniki
● nar. naložiti slamo okoli stožnika debelejšega kola sredi stoga, kope



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek