substanciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na substanco: nima nobene substancialne osnove za to trditev / razumeti besedo v substancialnem in ne samo v slučajnem, stranskem pomenu; substancialne prvine naroda; sam.: subjektivnost je za romantiko nekaj substancialnega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek