tŕganka -e ž () um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko // slika v tej tehniki: razstavljati trganke
♦ 
agr. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek