• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trózvóčje -a s (ọ̑-ọ̑) knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju // ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek