• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uhajáč -a m (á) ekspr. kdor uhaja od kod: uhajača iz zavoda so ujeli
● zastar. vojaški uhajač dezerter



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek