ukrojíti -ím dov., ukrójil (ī í) 

  1. 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti // redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga
  2. 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog

ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena

Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek