• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

víkanje1 -a s (ī) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje
♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek