visokotónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo
 
rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek