1. zagoreti s plamenom:ogenj vzplameni / po hribih so vzplameneli kresovi; senik vzplameni kakor bakla // začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom:petrolejka, sveča še nekajkrat vzplameni in končno ugasne
2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi:nebo vzplameni / ob blisku pokrajina vzplameni / oči so mu vzplamenele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri:ljubezen, upanje spet vzplameni; v srcu mu vzplameni sovraštvo / boj, polemika znova vzplameni // postati zelo čustveno vznemirjen:vzplameneti od jeze / srce mu vzplameni ● knjiž., ekspr. znova vzplameni dan nastane močno sijoč, žareč; knjiž., ekspr. kmalu po okupaciji je vsa dežela vzplamenela je vso deželo zajel boj, upor
Dostopnost